easy like Sunday morning

D E S I D E R A T A

Spokojen hodi

 skozi trušč in naglico sveta

in se spominjaj miru, ki ga najdeš le v tišini.

Kolikor je mogoče, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi.

Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno in prisluhni drugim, tudi neumnim

 in nevednim, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo. Izogibaj se bučnih, napadalnih

ljudi, ker so breme za dušo. Ne primerjaj se z drugimi, da ne postaneš

zagrenjen ali ohol, kajti vedno bodo večji ali manjši od tebe.

Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov.

Ohrani navdušenje za svoj poklic, naj je še tako skromen,

saj je pravi zaklad v spremenljivih časih.

Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar.

Zato nikakor ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti.

Mnogi hodijo za visokimi vzori

in povsod je življenje polno junaških dejanj.

Bodi, kar si.

Bodi svoj. In nikoli ne igraj ljubezni.

Pa tudi ne preziraj je, čeprav si razočaran in ogorčen, zakaj ljubezen je večna,

kakor je večna tudi trava.

Spokojno sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz

mladosti.

Neguj duhovno moč, ki te bo obvarovala nenadne nesreče. In ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. 

Vzdržuj pravo disciplino, a vedno bodi do sebe tudi blag.

Otrok vesolja si, 

nič manj, kot so to drevesa in zvezde. Pravico imaš biti tu.

In, če to veš ali ne – vse v vesolju poteka natančno tako, kot je prav.

Bodi torej v miru z Bogom, vseeno, kako si ga predstavljaš.

In ne glede na to, kakšno je tvoje delo in kakšne težnje

v bučnem vrvenju življenja, ohrani mir v duši.

Kljub vsej nesnagi in žalosti, kljub vsem izničenim

sanjam, je svet čudovit.

Bodi pozoren.

Bodi srečen.

    katedrala sv.Pavla, Baltimore (1692)

Quote-fishing #9

Trust creates peace.

                                                                      Yogi 

prsti - peta - tla

mogoče to zapoveduje pratika. verjamem, da je bila naša Babi upravičeno v skrbeh za naše tazadne in bose noge, ko smo zgodaj spomladi ali pozno jeseni sedeli na betonskih tleh. "bos vovka v rit dobila!" ne podcenjuj modrih besed izkušenejših, nikoli ne veš, kdaj ti pridejo prav. v mesecih leta, ki imajo v imenu črko R, je Zemlja premRzla, da bi na njej sedeli ali hodili bosih nog. 

in month of May I throw my shoes away

MatiNarava je z zelenjem nadoknadla vse zamujene sončne dni tete Zime, cvetenje v polnem zamahu. moje meglene misli zjutraj pa...skozi okno se prikradejo prvi sončni žarki in misli se hitro zbistrijo ob pogledu na delovno mizo. kaos, ki se bo v nekaj dneh spravil v red. brezK mi je zaupala skrivnost, ki me je nasmejala do solz in si prislužila črno barvico na steni :) 

"Red je za povprečneže, norci obvladujemo Kaos." 

preden zagrizem med vrstice, mi bose noge umije jutranja rosa, ritem Srca se počasi umiri ob "mamama, kuha kafe!" v skodelici NajboljšeSodelavke, s ščepcem cimeta... drobtinice Raja v eni sami skodelici kave! :) po nekaj urah me prešine, da ves dan le posedam in zbiram misli v eno točko...dvignem tazadno, pristavim vodo za Sporočilce, tazadno pa prestavim na dvorišče, s soncem obsijano. pomlad je. povabim še Rep in greva, bosih nog naokrog. 

project: CherryTree

moj-Ca

ne spominjam se, da bi se kdaj v otroštvu posebej rada vozila naokrog. potem pa malo zrasteš... ne še čisto, ampak ravno toliko, da bi že sedel na voznikovem sedežu in vihtel volan. ampak kako bom prestavljala, če sem levičar?!?

pride prav, da imamo v bližini manj prometne ceste, po katerih lahko z odgovornim starejšim Bratom prvič ugotoviva, koliko me je v hlačah, kadar zapeljem na cesto. in potem te zagrabi, komaj čakaš naslednje inštruktorske ure in dne, ko v denarnico pospraviš roza knižco. potem pa samo še nabiranje kilometrov... vsakega novega se veselim in vsak prevožen je fajn. res uživam v vožnji.

ravno eno leto je, odkar je moj-Ca čist in povsem moja. js vihtim volan, js stisnem bremzo in js izberem, kaj poslušam, kam se peljem. 

neopisljivo dober občutek je, ko sopotnik malo zadrema... fajn. 

moj-Ca, moj-Ca, nism narobe zvezana, ampak nama želim še na mnoga skupna! 

zelena od zavisti?

"... Srce mi veselo igra, igra."

Handle, anstatt zu reagieren.

tisti neljubi grenak okus razočaranja... peče, grize, brca, tepe po glavi, krade ti spanec, včasih škrtaš z zobmi! in dlje kot kuhaš, bolj vre! ni kot voda, ki bi izparela. pokličeš Prijatelja, se mu izpoveš in ti odleže... ker daš iz sebe, ker veš, da ti vedno stoji ob strani. dobiš občutek "Zdaj pa bo! Zdaj pa lahko!" ampak ko dobiš ta grenak okus spet na jezik, peče, grize, brca in tepe po glavi še bolj! 
verjameš in zaupaš, ko ti Prijatelj reče, da bo vse v redu. ker Prijatelj ve. 

bi pomagalo povzdigniti glas in nerazumljivo povedati, kar mi ni prav? ne, to seme ne bi našlo plodnih tal. tudi če je zunaj buhteča pomlad, ki v nizkem štartu čaka toplih sončnih žarkov...da zacveti v vsej svoji lepoti! 
trapasto, ne, da te k izpovedi nagovori sporočilo v čaju? 
zdaj ne peče več, ne grize, ne brca in ne tepe po glavi... in danes ni ničesar, kar bi mi kradlo spanec.  

Podoba

večkrat ko ponoviš besedo, bolj nerazumljiva se ti zdi... kdo jo je sestavil? kaj je želel z njo povedat? nastaviti zrcalo, da se ujame najlepša podoba? 

Neverjetno je, prijatelji, da ravno tisto, česar ne poveš, pove vse. (Emil Filipčič)

mogoče pa res... preveč govorim? in premalo povem? me tolaži, da nism edina. 

so ljudje z bujno domišljijo, ki si lahko predstavljajo konec sveta samo ob besedi potop, in so ljudje, ki jim pomaranča ne pomeni oranžno. ob njih pa ljudje, ki jim ustvarijo podobo oranžnega. nekaj zvedavosti in potrpežljivosti je vedno dobro imeti v žepu. pogrešam Babi, da bi ji zastavila "n" vprašanj in poslušala "n" Zgodb. tisto šolsko nadomeščanje pouka ti zleze pod kožo in imaš občutek, da so vedno nekje skriti neporavnani računi. sprašuj in poslušaj. podoba se ustvari sama.

premalo časa mi je odmerjenega, da bi vse izvedela; ker je "vedno nekaj novega". lahko pa redno čistim čopiče, imam na zalogi barve in sveže slikarsko platno za vsakega, ki bi nekaj narisal. lahko dovolim, da me prevzamejo snežne strmine, morski zrak, filmska zgodba, piščanec v arašidovi omaki in sivkino milo. ali pa z Repom stečem po listju med drevesi in sem.

ljudje smo res čudna "sorta" Živali. platno je lahko poslikano z najbolj pisanimi barvami, izpod čopiča enkratnega ustvarjalca. lahk pa čezenj prpopaš nalepko. ker si si podobo že ustvaril in ni prostora za novo. škoda, ne? 

Quote-fishing #8

"If you want something, you go get it. Period." 

                                                                                                                                             Pursuit of Happyness

Prva še ne prinese pomladi.

lepo, d si nazaj :) 

::: give-away :::

prvič je najtežje. kar ne veš, kako bi začel, s katerega konca bi "prijel bika za roge". dedek Bedenko nas je naučil: Omne principile dificilis.


če nam Starši niso uspeli vcepiti pod kožo lekcij o lepem vedenju, kako je treba biti prijazen do drugih, sprejemati drugačne kot sebi enake, te Življenje samo pripelje do zaključkov...

                                                                                         

spomnem se fotke znanca, pod katero je pisalo: Grdi se morajo lepo obnašat, lepim je vse oproščeno. kakšen dan se zazdi, da je res.
tipam in iščem krivine, kako bi povedala... prsti se še ogrevajo s hladnega pomladnega potepa med kapljami, snežinkami, kapljicami in blatom. zelena je sicer še lanska kolekcija, ampak fluorescira!

korak za korak, vedno prideš dlje od mesta, kjer si bil prej. učim se, do sedaj najljubša tršica je Mati Narava. kako postaviti zrcalo, da se bo podoba najlepše odsevala v očeh gledalca.
včasih se nasmejem sama sebi, ko me prešine, da se s Kraljestvom Živali bolje razumem kot z ljudmi. Rep me je naučil, da vedno dobiš nazaj, kar daš. tako enostavno je. zares se vse zrcali, zjutraj v ogledalu, v kozarcu vode ob Kavi, v iskrivih očeh otroka, ki ga dvigneš proti Nebu, v mirnem jezeru med gorami, ... in v Srcu.

 neštetokrat je na vrata potrkalo opozorilo, naj se vživim v tvojo kožo, naj pogledam skozi tvoje oči, da bi lažje razumela. in neštetokrat se vrata niso odprla. korak za korakom stopam bližje in se oprijemam kljuke... da bom lahko nekdaj brez obotavljanja stekla, na mah zagrabila kljuko in ... ta-da! to je tisto, kar ste naročili danes, Gospod. bo uredu?

Srce. zrcalo, ki zajame največjo podobo in naslika največji vtis/odtis/pečat.

navodila za uporabo: pozor, lomljivo.
rok uporabe: nedoločen.
drobni tisk: nikoli ne zataji.

Quote-fishing #7

Matere so tiste čudovite osebe, ki lahko zjutraj vstanejo, še preden zadiši po kavi. neznani avtor 

Vorfreude ist die zarteste Freude!

js tko mejhna, Svet pa tko velk. kako naj bi vedla, kaj bo jutr?

"Bo že!" se najde kdo, ki tako zelo nerad sliši kaj takega, meni pa se zjasni še tako zapleten dan. takoj je lažje. kot da bi odložila poln koš drv, ki jih že teden dni nosim na ožuljenih ramenih. kot da bi pocukala Prijatelja za rokav in mu s pogledom v oči povedala vse. včasih povem čisto naravnost, takole z besedami pa si privoščim ovinke... ker si jih lahko. 

negovanje spletenih vezi med nami je kot obrezovanje drevesa, je puljenje plevela in pometanje dvorišča. če se lotiš loščenja srebrnine, obriši prah še s slike Prijatelja in ga povabi na sveže pečene piškote. ker te nič ne stane in dobiš vse, kar je v Življenju zares pomembno. na mizo daj najlepše pogrinjke in skuhaj najboljšo kavo. postavi se k oknu, kukaj na dvorišče in čakaj, stopnjuj pričakovanje... do trenutka, ko si sežeta v dlan, se objameta. takrat pa te lahko razžene, po mili volji! 

niti se zavedno ne trudim, ampak doživljam, kolikor se da. veliko globoko diham in iztegujem roke, da mi kaj ne uide. pri 18ih sem bila prepričana, da zares delam najboljše stvari; živela za trenutek in sanjalo se mi ni, da lahko "najboljše" dobi nove razsežnosti. zdi se, da tistega NAJboljšega še nisem vdihnila in objela. z nasmehom na obrazu se sprehodim po Mestu na prvi pomladni dan in na srkam ideje Košutnikove. srkam vase in se smejem. ko že misliš, da je bilo noro, je lahko še bolj noro? 

stopnjuje se, stopnjuje. in napetost narašča. pričakovanje duševno stanje, v katerem se kdo, kaj pričakuje: pričakovanje se stopnjuje; njen obraz je izražal pričakovanje; biti poln pričakovanja; napeto, nemirno, veselo pričakovanje; trenutki pričakovanja / v pričakovanju je čas hitro tekel; živeti v pričakovanju .  ljub občutek ... dihati nekje vmes, med vprašanjem in odgovorom; zaupati. večkrat si povedat, da bo vse uredu. navsezadnje, teptamo Zemljo že ulala let, mati Narava pa ostaja za vedno naša najpametnejša učiteljica. še Hribar je reku: "Ko pogledam na iPad, ne razumem. Pogledam drevo pa mi je vse jasno." 

danes pristopi k meni Babi in mi pove zgodbo o popotniku, ki zaide na pokopališče. ustavi se ob nagrobnem kamnu, kjer piše "živel 7 let, 5 mesecev, 3 tedne in 1 dan." tudi na sosednjem kamnu razbere, da je pokopani živel le nekaj let. prešine ga, da gre za grobove otrok, mladih ljudi. ker naj se Človek nikoli ne neha čuditi, ga Pot pripelje v bližnjo vas. tu povpraša vaščana o pokopališču, in izve, da ljudje v tej vasi ob rojstvu dobijo knjižice, v katere vpisujejo doživete trenutke; prvo Ljubezen, poklon rože, recital ob materinskem dnevu, nepozabne randije in potepe, odštekane dni študentskih let, poročni dan, rojstvo otrok/vnukov ... tako se v letih Življenja seštevajo Trenutki, ko si zares živel, in se vgravirajo v nagrobni kamen. 

kaj je Babi nagovorilo, da mi je povedala to zgodbo, ve le ona. js vem, da ni naključje, in stopnjujem pričakovanje... za vse Trenutke, ki jih bom še lahko vdihnila in objela. 

 

Quote fishing #6

Life is long, Friendship is good. 

                                                                Bon Iver

res diši Pomlad?

 

Quote-fishing #5

SMILE. It confuses people. 

                                   Sandi Thom