ena taborniška. hauk!

Sam si kriv, zdej pa maš! 

mmmmmm spomin na večere, objete v poleten piš, ki ravno prav diši po svežem senu. črički, prasketanje lesa v plamenih, kulisa nad nami pa zvezdno nebo. v Raju "ma dž ta mlade" in na obisku Popotnike, ki so zavetja željni.

lahko bi izbila romantiko, ampak je nebi, provzaprov.

Life is good with food!

Pustolovščina pod tem naslovom se je začela leto nazaj, v glavnem mestu severne sosede. Ob koncih tedna, ko smo se nabrali skupaj (ali pa sva se vsaj s Cimro uskladile), smo se lahko "gurmansko izživljali". Vsak s svojega nadstropja je prinesel svojo lakoto, svojo idejo, sestavine in spretnosti. S skupnimi močmi smo potešili še tako sitnega Volka.
Rezanje krompirja na kolobarje, Cimra. Tako kot znaš ti, ne zna nihče! 
Sedim v skupni kuhinji in čakam, da se vonj kosila razdiši po vsem nadstropju - kuhano! Zalaufam v sobo po lični skodelici, naložim in uživancija se lahko začne. Vsaka v svojem kotu sobe poskuša utišat brbončice, ki kričijo od navdušenja. 
Moja Mama je bila izvrstna kuharca. Kot otrok sem bila zadolžena za splakovanje skodelic za puding, "d se nau prjeu". Njen specialiteta je bila hitrost! Če ob obiskih ni bilo česa za na mizo, je v špajzu hitro zamesila za hrustljave piškote. Najboljši so bili namočeni v grozdjev čaj, mmmmm. Pa zelenjavna juha, prekuhana in prevreta, (zihr je zihr) in omlete, namazane z domačo "češplovo" marmelado. Seznam dobrot in skrivnosti Njene kuhinje je preobsežen, da bi ga nekaj natipkanih besed zajelo. Občutkov še manj. Spomin pa je tako močan, kot da bi ji včeraj podala sladkor za kavo.
Nikoli ji nisem bila v veliko pomoč pri kuhi. Bolj jezila se je, da se za punco spodobi, da poprime za kuhinjska opravila, fantje bodo lačni prišli nazaj. Ko bi ona vedla, kako sem se ob tem jezila js! Najstniške misli so bile uporniške, se razume. Dons pa ... Babi, kako si naredila piškote tako krhke? 
Ob sobotah sem sedela na pultu od "šporgetu" in gledala takrat VikendKuharci pod prste, se grela ob vroči plošči in s prsti popucala posodo z orehovim nadevom. Priznam, mi je ušlo iz spomina. Gotovo pa ne iz zavesti. Mami ve povedat, da sem natančno opazovala njeno kuho. Kako naj bi vedela, da se bodo vloge obrnile tako zelo, da sedaj js kuham drugim. In ne ravno slabo :) Če me je Mami prosila, naj olupim krompir, natrebim solato, pogrnem mizo, sem bila prepričana, da me želi kaznovat. "Pa zkaj lih js? Nej tamau kej nrdi." 
V čem je bistvo kuhanja? Zame, v kuhanju samem, v pripravi hrane. Zadnje čase se zalotim, da se slabe volje zapodim med moko, tehtnico, maslo, jajca, čokolado in orehe, ob pogledu na naraščajoče mafine v pečici pa se na obrazu raztegne nasmeh zadovoljstva. Ja, ni nepomembno mnenje jedcev, ampak okus in obliko se lahko naslednjič izboljša. 
Brez skrbi, ne bom izdala kuharske knjige, ker bi ugotovila, da bom ostala brez kariere v željenem poklicu. Sem na strani bralcev kuharc, in interpretacija ne uspe vedno.

Danes sem si zaželela vonja po cimetu in okusa jabolk - pita. 

Glasba, Maestro!

Kakšen dan se ti melodija prikrade v misli že navsezgodaj zjutraj, ko se valjaš pod odejo in se ne želiš soočit z mrzlo sobo, v kateri spiš. Večina ljudi bi rekla, da si poje pod tušem. No ja, mogoče tudi.
Ni ga čez navdušenje nad "novo plato". Nestrpno čakaš novo izdajo cd-ja priljubljenega izvajalca, hitiš ponj v trgovino ali pa stisneš "download". Sledi  "replay" in povsem nova lestvica priljubljenih pesmi. Vse na glavo, narobe svet...
Navdušeno iščem vedno nove glasove... Oči in ušesa si želijo izvedbe v živo. Imela sem srečo, da so oči in ušesa že marsikoga predstavile stricu Srcu in nečaku Spomin, vtisnile glasbo nekam globoko v moj bit. 
Včasih sem še vztrajala, da bi morda sama podajala glasbo na nek način, pa se je izšlo tako, da se bolje počutim na strani občinstva. Pravzaprav, neizmerno uživam. Mojca je tista, ki največkrat skupaj z mano spremlja novosti. Ko se mudi, še posebej naglas! 
Tako enostavno je, se poistovetiti z glasbenikom in njegovo zgodbo... Ko si srečen, vesel, navdušen, poln energije, veš zelo dobro, katera pesem ti bo dala vzgon pod krila in skupaj s tabo poletela. 
In ko misli posivijo, zunaj dežuje in ti nekdo z obraza sklati nasmešek, poiščeš pesem, ki bo preštela solze na tvojem licu in te pokrila z odejo izpovedanih čustev. 
Spomin in asociacije ... Dogodek je še toliko bolj poseben, če ga povežeš s pesmijo. Prva, ki mi pade na pamet, se je zgodila pred kratkim. Ne da bi vedeli, da nas zjutraj pričaka sneg, smo trapali v koči ob Ubongu. Ne, ne bomo se postarali. Pa tiste pesmi, ki jih z družbo po prekrokani noči poješ v jutro, na poti domov; ko se zbudiš, pesem še kar odzvanja v ušesih! In je pesem, ki jo ob čudovitem vremenu vedno slišim...
Sediva, na tleh tvoje sobe, v tesnem objemu ti na uho pojem najino pesem. Znova in znova. 

How about a lovely cup of tea?

Čist sveže!

Nova prevleka za odejo. Rabm? Ne, ampak je hooda. Zelena, da me lahko vsak večer objame Narava ...

 Kdaj se zdim sama sebi trapasta? Ko se me drži nasmeh ob ideji, da skočim v posteljo in se potopim pod odejo, z novo svežo dišečo prevleko. In ni naključje, da zunaj dežuje (zjutraj zihr ne želim vstat...) ter da se vzorec nove sveže dišeče prevleke ujema s kapljami dežja...

Miren spanec.