Life is good with food!

Pustolovščina pod tem naslovom se je začela leto nazaj, v glavnem mestu severne sosede. Ob koncih tedna, ko smo se nabrali skupaj (ali pa sva se vsaj s Cimro uskladile), smo se lahko "gurmansko izživljali". Vsak s svojega nadstropja je prinesel svojo lakoto, svojo idejo, sestavine in spretnosti. S skupnimi močmi smo potešili še tako sitnega Volka.
Rezanje krompirja na kolobarje, Cimra. Tako kot znaš ti, ne zna nihče! 
Sedim v skupni kuhinji in čakam, da se vonj kosila razdiši po vsem nadstropju - kuhano! Zalaufam v sobo po lični skodelici, naložim in uživancija se lahko začne. Vsaka v svojem kotu sobe poskuša utišat brbončice, ki kričijo od navdušenja. 
Moja Mama je bila izvrstna kuharca. Kot otrok sem bila zadolžena za splakovanje skodelic za puding, "d se nau prjeu". Njen specialiteta je bila hitrost! Če ob obiskih ni bilo česa za na mizo, je v špajzu hitro zamesila za hrustljave piškote. Najboljši so bili namočeni v grozdjev čaj, mmmmm. Pa zelenjavna juha, prekuhana in prevreta, (zihr je zihr) in omlete, namazane z domačo "češplovo" marmelado. Seznam dobrot in skrivnosti Njene kuhinje je preobsežen, da bi ga nekaj natipkanih besed zajelo. Občutkov še manj. Spomin pa je tako močan, kot da bi ji včeraj podala sladkor za kavo.
Nikoli ji nisem bila v veliko pomoč pri kuhi. Bolj jezila se je, da se za punco spodobi, da poprime za kuhinjska opravila, fantje bodo lačni prišli nazaj. Ko bi ona vedla, kako sem se ob tem jezila js! Najstniške misli so bile uporniške, se razume. Dons pa ... Babi, kako si naredila piškote tako krhke? 
Ob sobotah sem sedela na pultu od "šporgetu" in gledala takrat VikendKuharci pod prste, se grela ob vroči plošči in s prsti popucala posodo z orehovim nadevom. Priznam, mi je ušlo iz spomina. Gotovo pa ne iz zavesti. Mami ve povedat, da sem natančno opazovala njeno kuho. Kako naj bi vedela, da se bodo vloge obrnile tako zelo, da sedaj js kuham drugim. In ne ravno slabo :) Če me je Mami prosila, naj olupim krompir, natrebim solato, pogrnem mizo, sem bila prepričana, da me želi kaznovat. "Pa zkaj lih js? Nej tamau kej nrdi." 
V čem je bistvo kuhanja? Zame, v kuhanju samem, v pripravi hrane. Zadnje čase se zalotim, da se slabe volje zapodim med moko, tehtnico, maslo, jajca, čokolado in orehe, ob pogledu na naraščajoče mafine v pečici pa se na obrazu raztegne nasmeh zadovoljstva. Ja, ni nepomembno mnenje jedcev, ampak okus in obliko se lahko naslednjič izboljša. 
Brez skrbi, ne bom izdala kuharske knjige, ker bi ugotovila, da bom ostala brez kariere v željenem poklicu. Sem na strani bralcev kuharc, in interpretacija ne uspe vedno.

Danes sem si zaželela vonja po cimetu in okusa jabolk - pita.