Quote-fishing #26

"Wisdom means to have sufficiently

 big dreams so as not to loose sight of them while pursuing them."

     O.Wilde                                                    

   

the color of my Life

kaj vidis, ko zapres oci? 

kljub temi so obrisi dobro poznane podobe zelo jasni... lahko bi risala z zaprtimi ocmi, ceprav bi risbo razumela le jaz.
zadnje dni moje Misli niso imele svobode, se manj pa casa, da bi se prosto razvijale, se sprehajale nekje med Razumom in Srcem. jutra so vedela, kaksen dan jim sledi, in vecer je odprtih rok sprejel vse krajsi dan, se povesil v noc, z Debelo Luno obsijano. do zadnjega koticka zapolnjeni dnevi so me osrecili do zadnjega koticka. delo hvalezno sprejemam kot izziv in si pridobim zaupanje Kraljestva s trepljajem po mehki zimski dlaki. 

"Use your Body, it's the greatest instrument you will ever have!"

Fungi je po nekaj zaporednih pregledih postal "stari macek" endoskopije. ko zacutis dobro energijo, ostanes nekje v blizini, tako sem koscek za kosckom sestavila zgodbo. 
OS me prosi, ce lahko Fungija in njegovega lastnika pospremim v hlev. Storm prepozna moj glas in na obrazu se mu narise prijeten nasmeh, pocasi se mu priblizam z roko in razlozim, da ju jaz pospremim. samozavestno in brez kancka negotovosti s Fungijem stopita na dvorisce, Storm poda roko moji rami in sledi mojemu glasu. prevzamejo me custva, in cutila ohromijo. Storm dozivlja ravno obratno - izostri cutila in zaupa mojim ocem. brez nerodnih korakov Fungi sledi Stormu, in jaz onemela obcudujem. lahko da bi se mi orosilo oko, ce bi ju videla pri delu, Storma v sedlu. 
kot otrok sem sredi gozda zaprla oci, tesno prijela povodec in ukazala "domov". pot dobro poznana meni in psu, ampak ze prva drevesna korenina na tleh je omajala odlocen korak, spustila sem povodec in odprla oci. Storm nima izbire, njegove oci so zaprte tudi, ko si po padcu ob drevesnih koreninah otresa prasne hlace.
Storm vedno pride v druzbi spremljevalca, pred nekaj tedni sem spoznala tudi Smrcka, in pohvalila njegov vitalen, negovan izgled. ker nakljucja ne obstajajo (ce je se kje Dusa nezaupljiva), je Fungi pravi crni vranec in Smrcek ogljeno crn labradorec. "of course they are Black, like the color of my Life." mi pojasni Storm. v zadregi sm ostala brez besed in v tisini opravila pregled. 
misli zaposlene so se danes utrudile in odprle pot navzdol proti rokam, prstom in tipkovnici. in sedaj divjajo, Srce utripa mocneje, grejejo me obcutki zadovoljstva. 
njegova zgodba je verjetno le ena izmed mnogih, vendar je name naredila izjemen vtis in si zasluzi posebno mesto. le predstavljam si, ali Stormove misli lahko ob hladni jutranji meglici sestavijo podobo soncnega vzhoda, ali ob sumenju valov sestavijo podobo bucanja oceana ob skale na obali, ali ob petju crickov sestavijo podobo poletnega vecera z zvezdnatim nebom. le predstavljam si lahko. 
ko vstanem in si oci pomanem, pogled uprem k pasniku, kjer Kraljestvo isce zadnje travne bilke. drznem si reci, da je moja barva zelena. vendar le zato, ker oci zaznajo in poslejo sporocilo mislim, da so drevesne krosnje in neskoncni pasniki zeleni. 
ob Stormovi zgodbi se bolj zavedam, kako moje oci vodijo tok misli, vsak dan, trenutek za trenutkom. spostujem njegov pogum in se bolj zavedam.

meanwhile :::

veliko lažje mi je govoriti skozi fotografijo. prilepim jo v objavo in pustim vtisu, da naredi svoje. vsakič naslednjič, ko si jo pogledam, si mislim kaj drugega. ni mi treba prebirat vseh natipkanih vrstic. povsem enostavno je na hitrco preletet lepe misli, se nasmehnt in šibat naprej z opravili.

strah. moj največji sovražnik. redko kdaj se srečava, ampak ko se, kar nekaj časa ostane. strah pred razočaranjem, strah pred neuspehom. že beseda sama po sebi je strašna. velik na sredini, okrog ga pa nič ni, al kako že? strah. strah. strah. moč besed. vau.
in pol ... kaj naredim, ko ne uspem? ko naredim narobe? ko mi spodleti? ko razočaram, sebe in druge?

 "don`t let it get to you. actually, you have to let it go, progressively. " 

v mapi med objavami najdem veliko osnutkov... nedokončne misli, ki so se utopile v spancu. misli, ki so jih povozili novi vtisi. in med njimi, nepozabni, globoko v Srcu vtisnjeni občutki. 

kolikokrat si zaželiš, da bi se čas ustavil? le kdo si je zamislil, da bi se to lahko zgodilo... poglej koliko nas je, sanjačev, s pogledom uprtim v zvezdnato nebo in zadržano sapo čakamo Trenutek, ko se čas ustavi. da bi močneje občutili, intenzivneje podoživeli. da bi se globje zavedali lepote doživetega, cenili razkošje podarjenega Življena. 
     "in pol?" kako dolgo traja ustavljen čas? kako teče čas naprej? se nihče ne boji, da se s časom ustavi tudi tok naših občutkov, doživljanj? Trnuljčica je spala, brez doživetij, medtem so zaspale tudi muhe na steni, vrtnarji med drevesi, ženice s čebri perila... da zaključim pravljično - le pogumni Princ se je boril, z močjo Ljubezni proti bodečim trnom, neustrašno, vse dokler ni s poljubom prebudil svoje Princese. in potem sta srečno živela do konca svojih dni. 

ima tudi tvoja zgodba Življenja tako pravljičen epilog? zapri oči in naj te misli odnesejo v najljubši objem, ob naljubši glasbi z najljubšim razgledom. 

"jaz ob tebi sem res srečen, naj Trenutek ta bo večen."

drznem si trditi, da nisem osamljena v želji po večnosti Trenutka. Rudi še vedno odzvanja "naj traja". 
vmes pa ..... zamrznejo Trenutki ostalih nekaj miljard sanjačev. se Zemlja še vrti? se ptice lovijo v popoldanskem soncu? Sonce zaide in Zvezde zažarijo? če ustavim ta Trenutek, je ta lahko moj zadnji? in zamudim vse, ki so mi še podarjeni, da jih doživim? daleč me je odneslo. 

tukaj in zdaj. sem. gotovo ne uspem biti tako pogumna vedno, zato vsak Trenutek, ko sem lahko, toliko bolj cenim. dihanje se upočasni in poglobi, ritem Srca umiri, Misli pa tečejo v bolj enakomernem toku. vedno v smeri navzgor. the only way is up. 

zgledi in pogledi. z občudovanjem spremljam zgodbe bližnjih, ki so neizčrpen vir navdiha. 

Srečko se vrača. 

Im Prozess

najprej je en majhen nič in potem zraste nekaj velikega, čudovitega. v zrelih letih pridobiva na kvaliteti in nato pride čas, ko se poslovimo. vmes pa... potep med prigodami, razmerji, čustvi in doživetji.
spomnim se besed nekoga, da se od malih nog razvijamo s svetlobno hitrostjo, hrepenimo po več, po zadanih življenjskih ciljih, da se ženemo za nedosegljivim. nato pa iskrivost počasi zamegli utrujeno telo, ki hrepeni po počasnem, umirjenem koraku.

Impossible is nothing. 

torej, nedosegljivo zares ne obstaja. počasi, vztrajno in sigurno se vzpenjamo do vrha, stegujemo roke proti nebu in upiramo pogled po črti horizonta. nekje v meni kriči glas, naj vzamem Usodo v svoje roke. velikokrat si razložim dogodek z besedami, da je že moralo bit tako, in da naključja ne obstajajo. Življenje nas uči samo po sebi in večkrat bi se mogli uzreti okrog sebe, se zavedat.

Na Življenje bi zares morali gledati kot na "one big pool of oppurtunities! (Paolo)" 

podarjena nam je možnost uživanja vsakega vdiha. in na meni je, kako globoko bom vdihnila prvo jutranjo sapo. lahko me navduši pogled do sosednjega pašnika, kjer konji že od pozne noči iščejo travne bilke in prve čebele pijejo jutranjo roso. vse je že urejeno. Mati Narava je res mislila na vse, kar je za Življenje potrebno. več je lahko hitro odveč. 

učim se. dihat, živet, se pogovarjat, delat, se soočat. ne počnem ničesar manj in ničesar več kot bitja pred mano in za mano. moja Pot ni bolj ali manj pomembna od tvoje. vsi hitimo med prvim in zadnjim vdihom. in presneto lepo nam je! 

Vse je proces.

 zares je pomembna Pot, ki si jo zadamo, ne cilj. in na Poti mnoga sredstva za dosego cilja. morda zvenijo moje besede sanjaške, pogumne in naivne. odskočno desko maje močan veter, ki lahko še tako krepko telo z močnim sunkom potisne v hladen potok. da ohladim misli, zbistrim pogled  in poskusim znova. počasi in vztrajno me z drobnimi ugrizi načenja negotovost. kaj pa če ...
vera nas uči o zaupanju, prepuščanju. ne uspe mi vedno, biti zadovoljna z "Bo že.", ker ni dovolj. zato me srbijo prsti, da stisnem Usodo močno v dlan in ji pokažem željeno smer. nekje med obveznostmi in odgovornostjo primankuje časa za globoko dihanje in sprejemanje okolja. tišči me nadzor nad dogodki, in se ob vsem tem zaletavam ob zid. učim se. in to je lepota tega postopka, procesa, Življenja.
da me dopolnjujejo ljudje, s katerimi lahko gradim čudovite odnose.
da sive celice spodbudim k razsodnosti o prav in narobe.
in da včasih, preprosto in enostavno - sem.

Quote-fishing #25

"We are all fragments of a star, no?"

                                                                                                                   OS the Boss

Quote-fishing #24

"You have to believe that Life is more than the sum of its parts, kiddo."

The United States of Leland

Hyacinthoides

Quote-fishing #23

Wherever you are, be in Love. 

                                                                                                                                           Yogi 

more than just an Animal to treat

the Kingdom and its Settlers.

whether it was the BigBang or the Allmighty creating the soil we are walking on, not many of the Primates are aware of the fact, who was here first. aside the nonsence of rasizm, i know to many people being disrespectful to the Kingdom. 

no niaisage. i took the pair of my big feet and walked toward the fields, through the pastures. treating Animals every day doesn`t make me like the Kingdom any less, i don`t get sick and tired of the Settlers.

 the mares were enjoying afternoon sun,grazing

?

"How to move her feet is all she has to think about..."

to be a part of team, to fit in. 

to adjust to the new "ecosystem", to accept differences. 

Life is everything but a straight line. 

"Ampak..."

brez izjem ali izgovorov zagovarjam Odnose. takšne in drugačne. predvsem iskrene.
na Poti srečaš veliko ljudi. takšne in drugačne. predvsem neiskrene.
bilo bi nepošteno pričakovati od Sveta, da je vedno prijazen in nasmejan. ampak ker upanje umira zadnje, vztrajam pri svojem. "In your World everything is romantic and perfect, right?" morda pa res, z naivnim nasmehom in zmedenim pogledom hodim naokrog. preračunljivo bitje bi premislilo,

trinajst za '13

Quote-fishing #22

We´re all traveling through time, together,

every day of our lives.

All we can do is do our best to relish this remarkable life. 

                                                                                                                                             Tim, About Time

To be :)

A need to write is almost always present, but then time is not. Indeed, time is a valuable thing. Often we wish for a day to have more than 24 hours, and a week could have had more than just seven days. To do more, to seeze more, to listen