strah. moj največji sovražnik. redko kdaj se srečava, ampak ko se, kar nekaj časa ostane. strah pred razočaranjem, strah pred neuspehom. že beseda sama po sebi je strašna. velik na sredini, okrog ga pa nič ni, al kako že? strah. strah. strah. moč besed. vau.
in pol ... kaj naredim, ko ne uspem? ko naredim narobe? ko mi spodleti? ko razočaram, sebe in druge?
v mapi med objavami najdem veliko osnutkov... nedokončne misli, ki so se utopile v spancu. misli, ki so jih povozili novi vtisi. in med njimi, nepozabni, globoko v Srcu vtisnjeni občutki.
kolikokrat si zaželiš, da bi se čas ustavil? le kdo si je zamislil, da bi se to lahko zgodilo... poglej koliko nas je, sanjačev, s pogledom uprtim v zvezdnato nebo in zadržano sapo čakamo Trenutek, ko se čas ustavi. da bi močneje občutili, intenzivneje podoživeli. da bi se globje zavedali lepote doživetega, cenili razkošje podarjenega Življena.
"in pol?" kako dolgo traja ustavljen čas? kako teče čas naprej? se nihče ne boji, da se s časom ustavi tudi tok naših občutkov, doživljanj? Trnuljčica je spala, brez doživetij, medtem so zaspale tudi muhe na steni, vrtnarji med drevesi, ženice s čebri perila... da zaključim pravljično - le pogumni Princ se je boril, z močjo Ljubezni proti bodečim trnom, neustrašno, vse dokler ni s poljubom prebudil svoje Princese. in potem sta srečno živela do konca svojih dni.
ima tudi tvoja zgodba Življenja tako pravljičen epilog? zapri oči in naj te misli odnesejo v najljubši objem, ob naljubši glasbi z najljubšim razgledom.
drznem si trditi, da nisem osamljena v želji po večnosti Trenutka. Rudi še vedno odzvanja "naj traja".
vmes pa ..... zamrznejo Trenutki ostalih nekaj miljard sanjačev. se Zemlja še vrti? se ptice lovijo v popoldanskem soncu? Sonce zaide in Zvezde zažarijo? če ustavim ta Trenutek, je ta lahko moj zadnji? in zamudim vse, ki so mi še podarjeni, da jih doživim? daleč me je odneslo.
tukaj in zdaj. sem. gotovo ne uspem biti tako pogumna vedno, zato vsak Trenutek, ko sem lahko, toliko bolj cenim. dihanje se upočasni in poglobi, ritem Srca umiri, Misli pa tečejo v bolj enakomernem toku. vedno v smeri navzgor. the only way is up.
zgledi in pogledi. z občudovanjem spremljam zgodbe bližnjih, ki so neizčrpen vir navdiha.
Srečko se vrača.
in pol ... kaj naredim, ko ne uspem? ko naredim narobe? ko mi spodleti? ko razočaram, sebe in druge?
"don`t let it get to you. actually, you have to let it go, progressively. "
v mapi med objavami najdem veliko osnutkov... nedokončne misli, ki so se utopile v spancu. misli, ki so jih povozili novi vtisi. in med njimi, nepozabni, globoko v Srcu vtisnjeni občutki.
kolikokrat si zaželiš, da bi se čas ustavil? le kdo si je zamislil, da bi se to lahko zgodilo... poglej koliko nas je, sanjačev, s pogledom uprtim v zvezdnato nebo in zadržano sapo čakamo Trenutek, ko se čas ustavi. da bi močneje občutili, intenzivneje podoživeli. da bi se globje zavedali lepote doživetega, cenili razkošje podarjenega Življena.
"in pol?" kako dolgo traja ustavljen čas? kako teče čas naprej? se nihče ne boji, da se s časom ustavi tudi tok naših občutkov, doživljanj? Trnuljčica je spala, brez doživetij, medtem so zaspale tudi muhe na steni, vrtnarji med drevesi, ženice s čebri perila... da zaključim pravljično - le pogumni Princ se je boril, z močjo Ljubezni proti bodečim trnom, neustrašno, vse dokler ni s poljubom prebudil svoje Princese. in potem sta srečno živela do konca svojih dni.
ima tudi tvoja zgodba Življenja tako pravljičen epilog? zapri oči in naj te misli odnesejo v najljubši objem, ob naljubši glasbi z najljubšim razgledom.
"jaz ob tebi sem res srečen, naj Trenutek ta bo večen."
drznem si trditi, da nisem osamljena v želji po večnosti Trenutka. Rudi še vedno odzvanja "naj traja".
vmes pa ..... zamrznejo Trenutki ostalih nekaj miljard sanjačev. se Zemlja še vrti? se ptice lovijo v popoldanskem soncu? Sonce zaide in Zvezde zažarijo? če ustavim ta Trenutek, je ta lahko moj zadnji? in zamudim vse, ki so mi še podarjeni, da jih doživim? daleč me je odneslo.
tukaj in zdaj. sem. gotovo ne uspem biti tako pogumna vedno, zato vsak Trenutek, ko sem lahko, toliko bolj cenim. dihanje se upočasni in poglobi, ritem Srca umiri, Misli pa tečejo v bolj enakomernem toku. vedno v smeri navzgor. the only way is up.
zgledi in pogledi. z občudovanjem spremljam zgodbe bližnjih, ki so neizčrpen vir navdiha.
Srečko se vrača.
