Gužva

And I like it.
Več kot se dogaja, bolj mi je fajn :)
Ko te ravno sredi dela predrami sms s povabilom na kostanj, se asociacijske povezave vzpostavijo s svetlobno hitrostjo in že se teleportiram k ognju, z vročim kostanjem v roki. Še prej vrnem sms, da potrdim udeležbo, pohitim z delom, poiščem še neki za oblečt in Mojca me dostavi na "kraj zločina". Ta vonj...
Pa dejta, no, kdo je bl otročji? "Js!" Ogenj slabo gori, kostanj ni dobr pečen, zebe me ... Ah, gornjavci. Dodaš polen al pa dva, pridno mešaš in rezultat je vroč, sladek kostanj, ki se kar stopi v ustih.
To je vse iz ljubezni.
Med tem se naredi plan za naslednji dan - nasmeh zagotovljen :)
Na Notranjskem je na nas posijalo nekaj žarkov sonca, zvečer v dvorani pa se je glasbeno navdušenje napolnilo do roba. Popjazzijada - priporočam! Res bo dren, na nočni omarci...
In, kako je po 25ih letih? Lepo. Razn, če ne.

Zgodilo se je ...

In tokrat ni bila moja krivda. Šef nas je zbobnal skup, beseda je dala besedo in »Modrooka Avantura« se je lahko začela.

Pod FotogeničnimHribom na konjče sije popoldansko sonce, ko zbiramo misli v eno točko in pilimo plane. Vsak vzame svojega in v hrib. Lahko že takoj povem, da o navdušenju nima smisla zgubljat besed.

Po prvih ovinkih Šef privleče svojo kamero in da idejo še Namahanki, da bo lahko ves čas težila Muzičarju. Lexi in NajboljšaSodelavka nimata pripomb, se pridno smehljata :)

Zadnji žarki »Bohinjskega sonca« božajo hribe ter jemljejo dih. Predvsem konjem, ki so mal prehitel z zimsko kolekcijo. Preden mi NajboljšaSodelovka uspe povedat, da nekje nekdo kuri, izza ovinka pridirjata Škrat1 in Škrat2. »Dej me gor! Veš kok se v hiši kadi, je mami že zaukurla!«

Hvala, Brez-K, za topel stan in dostavo živeža :)

Parkiramo, nafutramo, zbrišemo, pristavmo kuhanca in pripravmo večerjo. Otroče spat, sledi kulturni program. »Ampak pr Activity-ju je treba bit aktiven.« Muzičar je prevzel program v svoje kravžle in vestno delil kazenske karte, Lexi še kar išče svoj nos ob modri 1. Zgovarjali smo se, da ni osebno, ampak mu nihče ni ostal dolžan. Škrat3 s kulturnim programom ni bil najbolj zadovoln, zato Šef prevzame situacijo, ostali pobegnemo prevert  konjče in gledat zvezde. Naključja ne obstajajo. TaVelka se je zapletla in (meni še vedno nedojemljivo) mirno obležala na tleh, počakala, da sva ji z Muzičarjem uspela pomagat. Občudovanja vredno.

»Bote res zunej spal? Pa sej gor je še frej.«

V stogu nas počakajo bale, bolj ali manj pravilnih oblik. Koordinate določene, položaj izbran, Žogca naredi še zadnji glava-noga obhod, nato pa Muzičar moderira zgodbo. Pikčast Poni je šel na NZ ...

Na vzhodu žari nebo, mi pa še kar v objemu sna. Kako že? Prvi rezget, prvi preteg… zadnja borba za sproščenost med spanjem. Gremo! Konči se nastavlajo jutranjim borcem skozi oblake, da posušijo roso na svojem kožuhu, iz kuhne pridiši prva runda. Šef razdeli naloge, kmal že sopihamo v toplem jutru »novim dogodivščinam naproti«.

Kič.

Kič.

Kič.

Tof napove, da bodo vse lepo pospravli. Mimo proge na levo gor in po gozdu do dira po travnati poti.  Postanek za študente in veverce. Mimogrede, fotošooting je bil temeljit.

Če nam prej mati Narava ni vzela sape, je Z-Razglednik poskrbel za petje Srca. Sonce, hribi, v dolini Jezero in nad njim meglice, ob cesti nanizane koče, vonj po zemlji in zadovolne glave, naslonjene na stog.

A dons pa v postlo spat? Ah… 

I see your true colors!

"Zima gre not!"

Seveda, jesen. 

Lene meglice se valijo po dolini in čakajo vetrič da jih ponese nazaj med oblake... V gorah pa že od sončnega vzhoda pogled seže v nebo brez oblačka. Teta Zavist je pridrvela mimo ... 

Ko v dolini "zmanjka mleka", se pokažejo prvi jesenski odtenki...pa čeprav brez kostanja. Sonce ima božajočo temperaturo, veter pa svež vonj..."Ne smemo preveč vohat, da ne zmanjka vonja." 

Sej je logično, ne? 

Ovinkasta cesta, na njej se v soncu igrajo zlati listi dreves, ki delajo špalir ob jezeru ... 

In v vzratnem ogledalu odsev nasmeha, ki traja ... State of mind :) 

I Believe ...

Spodobi se in pravično je, da si človek vsake toliko vzame čas zase. Za teto Dušo, strica Srce in ata Zdravje. Mama Sreča pride sama.
Pa nikar si ne vzem časa za prevelike analize občutkov in dogodkov, za dlakocepstvo in "lov na pike". Jemlje energijo in ne obrodi sadov.