sreda, 25. december 2013

"Kerstmis"

veter je pripovedoval zgodbo dlje kot običajno in mi smo se le spogledovali, skomigali z rameni in se čudili, od kod mu moč, da upogiba drevesne krošnje, odnaša listje, loputa z vrati in mrši lase. nato se nenadoma umiri, povsem utihne. dež. kaplja za kapljo. nato se ozračje sprosti, napetost popusti in lahko globoko zadihaš. 
Božič. ko zapreš oči in izrečeš besedo, kaj ti skoči v misli, pred oči?

sobota, 14. december 2013

" --- ni daleč od Srca! "

hitreje kot Ostržku zrasel bi mi nos, če bi želela koga prepričat, da smuk pod svežo odejo ne prebudi otroškega navdušenja v meni. "vnovič, in zopet, in znova." svežina, mehkoba, in moje najljubše barve. še okno odprem za mrzlo zimsko sapo in potem me lahko odnese....
včeraj, danes ali jutri? brezK mi je predstavila pogled na svet, t.i. živeti za dani trenutek. "zaupaš. verjameš. sledi sebi. si prisluhneš. brez misli na prihodnost in preteklost, ker te zavajata...misliš, kaj bi moral in kaj še moraš, in pozabljaš, da je nekje ves načrt že narejen, samo prisluhnit mu moraš, se povezat. ker vse drugo pride samo po sebi." ni kaj dodat. pika. stop. 

it`s all part of a master plan. 

in razdalja ničesar ne spremeni. "home is where your Heart is." če je le Srce na pravem mestu in dobro uglašeno, ti lahko zaigra najljubšo melodijo kadarkoli in kjerkoli. 
kadar te stisne v grlu ali prsih, bi odprl okno in glasno zakričal, izpustil Ptico, da razprostre krila in poišče svobodo nad oblaki. na bojim se solz. jočem, kadar mi je hudo. jočem, kadar

nedelja, 8. december 2013

Quote-fishing #20


Fast running does not guarantee meeting the destination. 
                                                                                                                                                                                     Yogi



ponedeljek, 25. november 2013

Quote-fishing #19


"Ne v naključje ne v usodo ne verjamem. Vse se razvija po nekem načrtu, ki ga mi ne poznamo,  
a ko svobodno sprejemamo vse, kar je dobro, gremo v pravo smer."
                                                                                                                                                                                                                         Opeka 



ponedeljek, 18. november 2013

" Daleč od oči ---

fotografija bi bila glasnejša od besed, ki jih tipkajo prsti na tipkovnici...pa tudi piškoti so bolj okusni v troje, kot če jih delaš sam. there is something in the making
bila je torba, bili so pari nogavic in bil je fotič. torba je izpraznjena pospravljena v omari, nogavice delajo družbo žaganju v čevljih, fotič pa sameva v torbi. kdor čaka, dočaka. danes se mi je zdela megla še posebej fotogenična, pa me je prava svetloba prehitela z večerom.
počasi in intenzivno se mi v Zavest sidra misel o sanjah.

prve ne pozabiš nikoli! (Cockta)  

--- dir ob Jezeru, službeno, seveda. po vodi mi pogled zdrsi vse do Ukanca in višje po hribih, takrat me prešine. kot Škrat sem se tam sprehajala, verjetno z roko v roki s starši, in sanjala prav to. 

"whatch what you are wishing for!", pravijo.

torek, 12. november 2013

Quote-fishing #18


 In art as in Love,  instinct  is enough. 
                                                                                                                                   Pajk



četrtek, 7. november 2013

Ravno prav.

ker Veverce čisto zares skačejo naokrog, švigajo med vejami visoke smreke in se le redko ustavijo, da bi se ozrle naokrog, se moje misli težko uredijo v ravno črto. ne more biti bolje!
z nasmehom na obrazu spremljam dogodke in prijetne novice okrog mene, v meni, na meni, z mano. ne more biti bolje. ne glede na to, ali se mi pripeti kaj dobrega ali slabega (saj to že veš, da je razlika med dobrim in slabim zares samo ideja? ;) ), si rečem "je že za nekaj dobro..." ali pa "vse z razlogom".

sreda, 23. oktober 2013

ponedeljek, 21. oktober 2013

Vsi smo postali boljši.

Obljuba dela dolg. Obljubili smo sebi in nihče ni ostal dolžan.

Zakaj bi se poslovila, če zares nikamor ne odhajam? Tako radi delamo zaključke in sklepe in konce, da potegnemo črto. Zapiramo oči, vrata, in Srce. Moja pot do Raja se je do danes tako trdno tlakovala, da vsakič znova hitreje premagujem kilometre. Še vedno me vsakič znova ob zadnjem odcepu levo zategne v nasmeh. Lahko bi rekla, kako malo je treba. Po drugi strani pa ... koliko se nas zaveda? Koriju povem, da si vsega tega verjetno ne zaslužim.... "but you do a hell of a good job appreciating it."
Srečko, ja. Prjatu. Ni ga potrebno posebej predstavljat, rad se druži z nami in vedno znova vskoči v debato. Da nas nasmeje, objame čez ramo in odnese sive misli v kanto za smeti.
Doživetje. Vriskanje v ritmu galopa, dih jemajoči pogledi na jesensko paleto barv ... ah ... Se zgodi, da tud js ostanem brez besed.
Kako se naše Poti prepletajo, in kako se na njih povežemo. Kako zares pomembno je ostati buden, čuječ in pozorn. Kako lepo je ohraniti spomin in ustvariti nove. Kako lepo je podariti. Kako lepo je prisluhniti in povedati. Kako lepo je odpreti dlan in jo ponuditi drugemu.

In kako lepo je vedeti, da te nekdo potrebuje, da je nekomu mar.

Hitim za izkušnjami, poklicnimi in življenjskimi. Želim si vedno več in nikoli obupati.

Kdor išče, ta najde.


torek, 8. oktober 2013

Quote-fishing #17


Love is the highest of all virtues.
                                                                                                                                                                                                                                  Yogi 
 
 
                                                                                                                                                 

petek, 27. september 2013

Kaj boš pa zdaj?

...se glasi nagradno vprašanje zadnjih nekaj dni...

vsak podvig ima nekje začetno točko vzpona, ima osvojen vrh in ima spust. sicer bi vsi ostali na vrhovih in bi bil dren. ne na vrhu kot ne v dolini ni dovolj prostora za vse. 
mati Narava skrbi za ravnovesje, nič nas ne vpraša, kakšno vreme nam je všeč, samo vsak dan nam ga dostavi. priznam, me je streslo, ko mi Israeli razloži, da pred nizkimi temperaturami zavarujejo plantaže s preletom helikopterjev. spust temperature pod 0 bi uničilo letni pridelek.... smo šli predaleč? in črte na nebu so preleti letal, ki razpršijo kemične spojine v zrak, da nadzorujejo vreme? morda tudi naše zdravje? res?
zdaj bom ... nič drugače kot prej. bistvo ostaja isto. v bistvu. Kaj naredi maček, ko čaka pred luknjo in miši od nikoder? 
ne glede na to, kako smo si Ljudje različni med seboj in kakšne vezi napletamo, smo vsi rojeni pod istim Soncem in vsi bi radi preživeli. v bistvu. zmelkow poje "ni bistva, ni smisla, je treba živet!" načinov pa še pa še. 
jutra presegajo meje osupljivega. in js presegam samo sebe. prej me ni izpod tople odeje izvabila niti misel na pogled skozi okno. in jutranji tek? to ni zame, sem si govorila. 
"There`s always a way to overcome an obsticle 
if you only want it enough."

še boljše - ozreti se preko rame in v daljavi videti premagano oviro. ker ti že tečeš naprej, z močnejšim in odločnejšim korakom. 
zdaj sem... na poti. hodim ravno, ampak se oziram okrog sebe. z razprtimi očmi in "Srcem na stežaj". 
Dečko in Fantje so v hecu govorili "Zmer naprej, nkol nazaj!" sm se smejala, ampak imajo prav. opazujem vezi, ki so že skoraj zbledele, kako se spet krepijo njih niti...opazujem.
kakšen dan se prepozno zdramim, da so skrbi odveč, da se bom čez nekaj let smejala tem utesnjenim trenutkom. morda se bo smejal tudi muc, z ujeto mišjo v gobcu. 

sreda, 11. september 2013

tell me a story


Once upon a time ... 

Even though living in Paradise makes Life seem like in a fairytale, I would want to  write something more than just imagination.
It is not such a tough job to put a smile on my face, and yesterday it was there. It spread up to my ears, and further. Apparently, I lied to Popotnik, claiming I am not in love. Guilty as charged - I am. With the Life. 
Closer. Contact. Conflict. Crash.
I am not the one to judge who is right or wrong. Maybe I was right, just a little bit, trying to explain Love is choice. Leting go has nothing to do with coincidences. It takes strength, courage and a lot of Words. Sometimes we steel them, Words, trusting other people minds better then our own. 
I want to put some shape to the Words, out of respect. With Words I talk, with Words I sing, praise and curse. With Words I love, I admire, I laugh out loud, I explain, I complain, I make happy, I surprise and disappoint. Words are a strong weapon. With Words one can hurt more than any sword. With Words one can touch softer than any cotton.
I was never good at making stories up. I rather put Words together without thinking about readers expectations. So it is, expressing my thoughts in a foreign language.
 Today is already a new day. Raindrops will collect in streams, rivers, lakes and seas. And my thoughts... hopefully, in one direction only. 

četrtek, 29. avgust 2013

Quote-fishing #15


IF YOU WANT TO SING, sing out.
AND IF YOU WANT TO BE free, be free
                                                    Cat Stevens


četrtek, 22. avgust 2013

Duško je z nami.

Naše besedne igre presegajo meje in nas vedno znova spravljajo v smeh.

"Ti, men je mal nerodn, k se mamo tko fajn."

spet pričakovanje...smo ga krepko stopnjevali vse do zadnjih prstov na strunah, zadnjega vpiha v piščal, zadnjega žvižga in glasu ob prasketajočem ognju. nato so se občutki zlili z zvenom v ušesih in vtisom v spomin. Lpu j blu.
ko zjutraj prihiti NajboljšaSodelavka in z nasmehom do ušes pozdravi jutro, me prešine, da ne more bit drugače. vsak posebej in vsi skupaj. se zazdi, da je samoumevno...
pa ni. vsak od nas se trudi, da nam uspe. vsem nam je pomembno, da celota drži skupaj in da se Energija pridno pretaka. izraz vzajemno ni najbolj simpatičen zaradi vsiljene asociacije, ampak zadane bistvo. ja, Ljubezen premaga vse. ko gledam svoje natipkane besede, še bolj verjamem. ne glede na stroge besede, močan glas in oster pogled, "lepa beseda vedno lepo mesto najde".
sediva ob Jezeru in se čudiva nočni kulisi nad nama. "nič manj navdušujoča ni od leta poprej, " pravi Popotnik, "ti pa še vedno vzdihuješ." tiho strmiva v nebo, dokler ne prizna, da mi zavida.
jutra dobivajo podobo poznega letnega časa in meglice nad dolino spominjajo na Duše, ki še vztrajajo z nami. če sem bila prepričana, da višje od doživetega ne gre, sem hkrati potrdila, da navzgor ni omejitev. "the sky is the limit." ni merila, niti pravila. kdaj pomaga "bo že!", drugič pa škrtanje z zobmi in stiskanje pesti.
sediva ob ognju, in že ob sami ideji se mi na obrazu izriše nasmešek. "veš za koga se mi zdi, d je bil dons z nami?"
ne čutim se sposobne napisati hvalnice doživetemu, lahko le položim občutke v besede in navijam za trajno uporabo. in poskrbim, da Duško še stopa z nami v korak.

lepo je, še lepše bo in najlepše nas še čaka.



torek, 20. avgust 2013