"Kljub vsej nesnagi in žalosti, kljub vsem izničenim sanjam, je svet vendarle čudovit." (Desiderata, 1692)
kot da bi nekaj izpolnilo manjkajoči del, se kompleksne Misli vedno redkeje pojavijo.
še vedno in zavedno iščem pomen besedil v pesmih in se vživim v čustva, ki jih izvajalec podaja. redko katera ljuba pesem se mi izmuzne ;) tako se naježim večkrat na dan, "t-di pa t-di" očesu uide kakšna solza. ker je lepo. obožujem večere tople svetlobe, ko me Rep pelje en krog. prav ona je tista, ki je upočasnila moj ritem ob koncu dneva, da se lahko naužijem vonja in barv Narave.
kako zelo zapleteno je, da živo bitje izpolni svoj namen?
čudovito je opazovati žar v očeh zadovoljnega človeka. ne gre brez interakcije, brez odnosov. tako zgodbam o zadovoljnih samotarjih kar težko verjamem. živim za "povratno informacijo". pa naj bo to vrnjen nasmešek, topel pogled, poslano sporočilo ali pa učinkovitost dela. če bi se zares osredotočili le na "self-love" in "self-care", si predstavlam čustveno izumrtje. pa naj se najde še kdo, ki bi mi skušal dopovedati, da čustva v posel ne sodijo. težko verjamem tudi tem. res je "dražje", če ti je bolj mar kot ne, hkrati pa je Srce vedno na pravem mestu. če si priznamo, se odgovor "ker mi je všeč!" zares velikokrat postavi za vprašanjem "zakaj pa?"
ne pomnim, da bi kdaj preštudirala katero strokovno literaturo na to temo, pa bi jo morda lahko. bolj malo Razuma, več Srca. ker ... kako že? Razum včasih ne razume.
