"leteči Holandec"

vedno znova, ko dam v torbo ščetko, sveže nogavice in fotič. nikoli nism zares razmišljala o pomenu. sicer pa Gazda točno ve, za kaj se gre. je bil tud on nekdaj mlad. 

ne, nimam obstanka. prihrani energijo za vprašanje. 
že nekaj let tega je Neisha začela prepevat "malo tu, malo tam, ostaneš sam." takrat niti nisem razmišljala, kaj poje. še dobro, ji ne verjamem. te dni se počutim kot neskončno brezno, ki srka vase drobtinice lepega. skozi pesmi, iskrene oči in tople objeme, fotke, filme, dobro hrano ... "pridejo časi...", ki nikoli zares ne minejo, le pridejo bolj poredko. 
ker je ravno TO tisto! v trebuhu te stisne že, ko brskaš po netu za letalsko karto ali rezerviraš sedež na vlaku, se dogovoriš s Prijateljem za trip, ali pa le dobiš idejo, kam zgodaj zjutraj pelješ Rep na sprehod. ko spokam ščetko, sveže nogavice in fotič, me drži za roko brat Entuziazem in v očeh se zaiskri. sploh ni zares pomembno, kako dolga je Pot in kam pelje, da se le "prepleta, zapleta, obrača in združuje". priznam, Raj je izjema.
pričakovanje, to je droga! znova in znova, se mi pri zadnjem odcepu levo na ustnice prilepi nasmeh, ki ne popusti, dokler me ne prebudi jutro spet v domači postelji. "tok je!" ostane topel občutek pri Srcu, ki pogreje še tako hladen dan. uživačica? ja. 

"Life is the way you want it to be." 

ni namen, vsiljevati idejo ali način, le Želja. 
Želja, da bi tudi Ti razumel, videl skozi moje oči, čutil skozi moje prste in vdihnil skozi moja pljuča. kljub temu, da se Lars zaljubi v lutko, ga sprejmejo in dihajo z njim. 
Ljubezen prav zares ni preračunljiva. 

še pa še, paše!

"I talk, you talk, I talk, you talk, that`s it! Focus!" Peanut

simpatičen čaj mi greje živčne prste, globoko vdihnem in zberem misli v eno točko. vsaj potrudim se. bratranec Adrenalin se sprehaja po telesu in pušča za sabo hlad, krč v želodcu in suho grlo. ah dej no, sej ni prvič! 

"If you cannot do your best, do the best you can."

Košutnikova je rekla, da mi mal privošči...sedim v vreči ob oknu in pogled mi skupaj z mislimi uide na polje, kjer so srne ponoči iskale hrano. brskajo po snegu, da se bodo lahko v maju ta mali skrivali v visoki travi. ni vedno lahko, ostati zbran. zdi se, da sem se nekaj pomembnega odločila, pa se spomnem besed BrezK - če ti je namenjeno, potem je že odločeno. na poti se prepričujem, da je res, in preden prideva z Računovodkinjo do Doktorja, prepričam še njo.

"Nobody ever asked about the way I feel. But now I told, and it feels so free!" (The Help) 

kot lahko vročina pri influenci nastopi v dveh fazah, me še zdaj strese in umiri občutek zmage. tokrat, odobravam podarjen razum. Passenger poje o napačni smeri, Rudi pa še kar odzvanja, naj traja. lepo je čutiti, lepo se je zavedati. 

če lahko Rep pohvalim za poslušnost, lahko sebi privoščim potep z Mojco po zasneženi poti... do Kolumbijke. Baby, nasmeh se me še kar drži. ko sešteješ 1+1, dobiš več kot le matematično 2.  - s kurzorjem stojim na tem mestu že nekaj časa in z zaprtimi očmi iščem besede, ki bi opisale sončne žarke, ki so me pobožali, žar v očeh, ki me je presvetlil in toplino, ki me še kar objema.

pika. stop. so občutki, in so neopisljivi občutki. 

"Pusti, naj traja! Kako je lepo ... "

z Rudijevo pesmijo v ušesih, ki še zdaj prijetno zveni ...

Hang loose!

je rekla, da Ljudje prihajajo in odhajajo, vendar le pravi Prijatelji pustijo vtis v Srcu. rekla je tudi, da so lepe stvari lepe, toda še lepše, če jih deli z menoj. 

navdih? Življenje pač. in sporočila, ki nam jih pušča na Poti. 

"Let the Ocean worry about being blue!" 

večinoma nasmeh, kdaj pa kdaj kremža. slečem predpasnik in brez pojasnila oblečem jakno, vzamem povodec in z Repom se izgubiva. 

"May your past be the sound of your feet upon the ground!" 

korak je negotov in hkrati odločen. obožujem škripanje snega in odtise šap pred mano... vedno se tako mudi, vse prešnofat! veje, obtežene z belim puhom, se upogibajo k tlom in ustvarjajo čudovito kuliso. vse že videno, vse že doživeto, pa usejn vsakič enkratno!
zima zaspi vsako leto, za njo se prebudi pomlad, raztegne v poletje in ovenča z jesenjo.  "naj se prepleta, zapleta, obrača in združuje!" vse na dosegu roke, in hkrati tako krhko, minljivo. novemu bitju je podarjeno Življenje, drugemu odvzeto. Starec se je z morja vrnil z luknjo v čolnu, Pi pa skupaj s Parkerjem preživel brodolom. vsaka Zgodba ima dve plati, tudi moja ima svoj začetek in  svoj konec. 

"In their eyes you only see the reflection of your own emotions." 

in z vsakim koščkom počasi sestaviš celoto. ob izgubi ljubljene osebe ti ostanejo le lepe misli. je to selektivni spomin, ker jo želiš ohraniti v dobrem spominu? ali se spominjaš le zares pomembnih, dobrih lastnosti? pozabiš nečimrnosti, ker niso zares pomembne? tako ali tako nas bo Duša zašpecala Vodnici... in popravila vtis/odtis/pečat v naslednjem Življenju... kot bitje nedolžno bo stopila na Pot, ki so jo pred njo prehodili že mnogi. ampak si bo vtirala svoje korake, nabirala svoje izkušnje, pisala svojo Zgodbo. 

"Vse bo v redu!" 

vlog je veliko, ne igraš vedno znova iste. včeraj nekdo izpusti tvojo dlan, jutri ti izpustiš dlan drugega.

tudi igralcev je veliko, v glavni vlogi pa ... zares, le eden. 

Quote-fishing #4

Never rely on a second chance. 

                                         Michael Freeman, fotograf

prijatli prašajo me, kam?

ko brez miru okrog divjam -


Dolg časa me je jezilo, da se vse zgodi ob svojem času.





a je že Miklavž bil? Ne še, ni še čs...
(pr zobarju) Boste nehala vrtat? Ne, še mal...
Sm že dost velik, da peljem traktor? Ne še, ne dosežeš...
Lahko ostanem zuni do 2eh? tud slučajno še nisi dovolj stara!

kot da bi Odrasli klatili sanje Otrokom. čeprav so tudi sami sanjali. tudi njim je spodneslo tla pod nogami, poslušali so travo rast in njihovi Odrasli so se jezili nad njimi. pa so kljub temu sanjali, upali, verjeli in vztrajali. pogonsko gorivo Življenja, torej. samo "tankamo" ne ob istem času. 
Sanje. tom bi izbral lucidne in se dvignil nad "vanilijevo" nebo.
zbiram svoje, tiste od malih nog in tiste od včeraj. najbolj vzdržljive se ti prikradejo v mislih v trenutkih največje koncentracije, da te iztirijo iz rutine.

in te odnese... kako bi bilo, če bi ... 

                       stop. grem. po svoje.