torek, 15. september 2015

po-polno

prav nič na tem Planetu ni samo sebi dovolj, samo sebi namen ali samo sebi izpopolnjen pomen.
tiste male reči zares štejejo. in potem vsaka zase in skupaj sestavljajo čudovite dni. male, nasmeška vredne reči.
Življenje je lahko ustaljena tirnica. v glavnem je Življenje ustaljena tirnica. držim se preverjene Poti in sem srečna. ravno tam, ko Pot malo zavije s tirov!

družba nam hote ali nehote postavlja visoka pričakovanja. ustrašim se otroka, ki se prijatelju opraviči, da ne utegne igrati košarke, ker je ravno utrujen prišel iz glasbene šole in ga zvečer čaka še ura francoščine. ustrašim se staršev, ki svojih otrok ne pustijo skakati po lužah in pojesti pesti blata na vrtu. dobro, pretiravam malo, ampak zares ne. ni prave Poti, niti prave smeri, in še manj pravega načina. kdo sem jaz, Človek, da bi sodila o prav in narobe?