Je še kej krompirja?

Prvi jutranji koraki v senci, ker doline še ni zajelo sonce. Prvi rezget, prvi grižljaji, prvi Štefov preteg in dobrikanje za zajtrk. Povsod diši po svežem senu, so ga danes "v brane zdval".

Tamale pogrešata teto, pa sta plezale po drugem kandidatu s crew majco. Za kosilo pa krompir, predvsem slan. 

Lublančanka fura nov stil, obrnjene tablce na avtu, zadnji modni hit!

Jutri zvoni budilka zgodaj zjutraj, moje srce pa daleč od mirnega. Dan se zdi neizkoriščen, če gole kože ne objame jezerska voda. Upam, da ma teta Luna tud jutri čas... 

Kulisa pred mojimi očmi se skoraj da ni spremenila že 2o let, pa kljub temu tiščim v te konce. Tako zelo, da me sploh ne tišči nazaj. 

Ko zapeljem na dvorišče, pozdravim sosede, in prisluhnem šepetajočemu opravljanju, ko obrnem hrbet. Jih je treba met rad!