četrtek, 11. julij 2013

( Srečko )

obleka naredi človeka? hm. 
ali nas zaznamuje že ime? hm. vzdevek? 
ljudje smo tista vrsta živali, ki rada "poumuje", daje rečem imena in pomen. in to znamo že kot mali otroci. hitro se naučimo, kaj je bolj ali manj dobro za nas, kdo se počuti bolje / slabše od nas, kdo je Srečko. 
spoznala sem ga enkrat pozimi, Škrat2 ga je večkrat omenil in od takrat se je počasi pritihotapil v mojo zavest.
danes sva že na "ti" in postajava ista oseba. 


"Življenje je lepo, če ga živiš tako, kot ponuja se samo 
in ne, da ti ga spremeniš."


zavedanje ima pri vsej "najini" zgodbi veliko zaslug. imeti željo, vložiti trud, doseči in uživati. kot recept za mafine. prvič popacaš pekač, med pečenjem iz pečice diši neprijetno, ko jih vzameš iz pekača, se sesedejo in ugotoviš, da niso dovolj pečeni. ko se ohladijo, se papirnat modelček tako prilepi, da zaupaš v užitnost papirčka. "...poskusi, vnovič in zopet in znova." je vedel že Pavček. kmalu uporabljaš sestavine že na približno in postajaš mojster mafinov. bratc ml pravi, da je še delanje betona isto kot kuhanje, sprva si natančen pri količini cementa, peska in vode, potem pa po občutku dodajaš pesek, dokler nimaš prave gostote. 

imeti željo, hrepenečo in gorečo. se zavedati že nje same. odločiš se, kaj z njo. želja lahko ostane do zadnjega izdihljaja Življenja. tam, kjer je vzplamtela, bo izgorela. lahko pa jo udejanjiš, počasi, vztrajno in potrpežljivo. 
se mi zgodi, da se sredi dela vprašam: "kaj je že namen vsega tega?", se namrščim in delam naprej. čez nekaj let me odgovor udari po glavi in na obrazu se nariše nasmeh. Srečko. ni naključje srečati ljudi na določenem mestu, ob določenem času.
v Raju mi je zadišal utrip tako močno, da sem se spraševala, zakaj ne že prej? ne samo, da je že moralo tako biti, ampak tudi to, da mi nikoli prej ne bi tako "dišalo", ne bi me tako vleklo, ne bi se zavedala
želja postane z vsakim najmanjšim doseženim ciljem bolj dosegljiva in bolj izvedljiva. spoznala sem ljudi, ki so mi pokazali, da se vse da. "priden moraš bit!" pravi Mentor. prepoceni bi blo po vsem že doseženem vržt` puško v koruzo in se zadovoljit z manj. Srečko sm. od mene pa je odvisno, če dobim drug "naziv". 

obup nam ne pristoji, "sleeping is giving in" in vztrajnost se nam vsem lepo poda. 



1 komentar:

Unknown pravi ...

Všeč mi je in strinjam se da je res kar razmišljaš. Pridna moraš bit:)
Hvala za opomin, da so želje dosegljive.