na Poti srečaš veliko ljudi. takšne in drugačne. predvsem neiskrene.
bilo bi nepošteno pričakovati od Sveta, da je vedno prijazen in nasmejan. ampak ker upanje umira zadnje, vztrajam pri svojem. "In your World everything is romantic and perfect, right?" morda pa res, z naivnim nasmehom in zmedenim pogledom hodim naokrog. preračunljivo bitje bi premislilo,
katero načelo bi potrošilo preveč energije in se odločilo za "easy way out". ampak ne moje Bitje.
če bi stekla čez dvorišče med razpokami starega betona do težkih zelenih vrat, bi mi Babi pripovedovala o sadni mladiki. kdaj je ugoden čas sajenja, kako teta Luna vpliva na rodovitnost, kdaj ob mladiko postaviš oporo, kako obogatiš zemljo okrog mladih korenin, kdaj prvič obrežeš veje. in kdaj bi lahko prvič iz plodov pripravila marmelado. pa četudi idealiziram podobo Babi, je nekaj resnice v tem.
smešno lahko je. mlada sadika ima natančno izdelan "načrt", kako pognati močne korenine, kako se upogniti vetru, kako obrniti liste proti Soncu, kako odpreti cvetove Čebelam, kako pozimi upočasniti "dihanje" in kako v poletju ali jeseni obroditi sadove. mati Narava res misli na vse. zakaj bi mi, t.i. intelekt, razmišljali drugače? že stoletja se učimo, opazujemo, stikamo glave in se čudimo, kako se Življenje odvija dalje, če smo k temu kaj pripomogli ali pa prav nič.
sistem je torej vzpostavljen in funkcionalen. umetnost je, intelekt prepričati, da je varno le slediti in se prepustiti. "i don`t want to hear any but-s and maybe-s, just do it!" premisli, preračunaj. smešno lahko je.
in nič, ampak zares nič ni samoumevno. vse je na tebi, intelekt, ti se odločiš. namrščen obraz ali z dvignjeno glavo nad nove izzive?
Ni komentarjev:
Objavite komentar