Ne da mi miru.
Sestavimo skupino za dve uri, dva para in punca iz Amsterdama. Dodelimo prevozno sredstvo in iha-iha-ihaha. Ura pravšnja za pašo muh in brenclov, ritanje je del potepa. Prvi led in nesproščenost prebita, glavni vzpon za nami. Me prešine --- naj jim povem, da se vidi Triglav, da imamo srečo, ker ga ne pokriva bel debel oblak?
Za malega črnuha se zdijo krvosesi neznosni, odloči se za blatno kopel. Ugibam, kako je Lisi uspelo pravi čas iz sedla in osvoboditi noge. Stela? Panika? Mirno obleži na hrbtu. Razjaham in hitim odpet, jo prevalit na bok, da bi lahko vstala. S Klarkom "One. Two. Three!" in punca že smuka travne bilke.
Fotka? Erased by uncle Adrenalin. Moj "ram" dopušča še neki spomina.
Ni komentarjev:
Objavite komentar