Kakšen dan se ti melodija prikrade v misli že navsezgodaj zjutraj, ko se valjaš pod odejo in se ne želiš soočit z mrzlo sobo, v kateri spiš. Večina ljudi bi rekla, da si poje pod tušem. No ja, mogoče tudi.
Ni ga čez navdušenje nad "novo plato". Nestrpno čakaš novo izdajo cd-ja priljubljenega izvajalca, hitiš ponj v trgovino ali pa stisneš "download". Sledi "replay" in povsem nova lestvica priljubljenih pesmi. Vse na glavo, narobe svet...
Navdušeno iščem vedno nove glasove... Oči in ušesa si želijo izvedbe v živo. Imela sem srečo, da so oči in ušesa že marsikoga predstavile stricu Srcu in nečaku Spomin, vtisnile glasbo nekam globoko v moj bit.
Včasih sem še vztrajala, da bi morda sama podajala glasbo na nek način, pa se je izšlo tako, da se bolje počutim na strani občinstva. Pravzaprav, neizmerno uživam. Mojca je tista, ki največkrat skupaj z mano spremlja novosti. Ko se mudi, še posebej naglas!
Tako enostavno je, se poistovetiti z glasbenikom in njegovo zgodbo... Ko si srečen, vesel, navdušen, poln energije, veš zelo dobro, katera pesem ti bo dala vzgon pod krila in skupaj s tabo poletela.
In ko misli posivijo, zunaj dežuje in ti nekdo z obraza sklati nasmešek, poiščeš pesem, ki bo preštela solze na tvojem licu in te pokrila z odejo izpovedanih čustev.
Spomin in asociacije ... Dogodek je še toliko bolj poseben, če ga povežeš s pesmijo. Prva, ki mi pade na pamet, se je zgodila pred kratkim. Ne da bi vedeli, da nas zjutraj pričaka sneg, smo trapali v koči ob Ubongu. Ne, ne bomo se postarali. Pa tiste pesmi, ki jih z družbo po prekrokani noči poješ v jutro, na poti domov; ko se zbudiš, pesem še kar odzvanja v ušesih! In je pesem, ki jo ob čudovitem vremenu vedno slišim...
Sediva, na tleh tvoje sobe, v tesnem objemu ti na uho pojem najino pesem. Znova in znova.
Ni komentarjev:
Objavite komentar