sobota, 14. december 2013

" --- ni daleč od Srca! "

hitreje kot Ostržku zrasel bi mi nos, če bi želela koga prepričat, da smuk pod svežo odejo ne prebudi otroškega navdušenja v meni. "vnovič, in zopet, in znova." svežina, mehkoba, in moje najljubše barve. še okno odprem za mrzlo zimsko sapo in potem me lahko odnese....
včeraj, danes ali jutri? brezK mi je predstavila pogled na svet, t.i. živeti za dani trenutek. "zaupaš. verjameš. sledi sebi. si prisluhneš. brez misli na prihodnost in preteklost, ker te zavajata...misliš, kaj bi moral in kaj še moraš, in pozabljaš, da je nekje ves načrt že narejen, samo prisluhnit mu moraš, se povezat. ker vse drugo pride samo po sebi." ni kaj dodat. pika. stop. 

it`s all part of a master plan. 

in razdalja ničesar ne spremeni. "home is where your Heart is." če je le Srce na pravem mestu in dobro uglašeno, ti lahko zaigra najljubšo melodijo kadarkoli in kjerkoli. 
kadar te stisne v grlu ali prsih, bi odprl okno in glasno zakričal, izpustil Ptico, da razprostre krila in poišče svobodo nad oblaki. na bojim se solz. jočem, kadar mi je hudo. jočem, kadar
mi je lepo. in ponudim ramo, kadar bi se s solzami prekrit obraz naslonil nanjo. saj smo, v samem bistvu, vsi krvavi pod kožo, vsi rojeni z željami in potrebami. ne glede na razdaljo. 
dan mi posladkajo legendarni Gu-Gu bomboni. odnese me v kmečko hišo, kjer 11-11 počiva po skromnem kosilu. nisva veliko govorila, vedel pa je, da mi pogled uhaja k zelenim vratcem vzidane omare. tudi ta je imela svoj vonj, barvo in vsebino. "če sm kej pridna? veš de!" napolnila pest, stisnila bombone v žep, in že se mi je mudilo nazaj na dvorišče. če je le Srce na pravem mestu. kadarkoli in kjerkoli. 
skelele so me besede, da bom pozabila. ker sem bila v tistem trenutku prepričana, da nikoli ne bom. do danes nisem. zaupam, verjamem in sledim. sebi in načrtu?
dokazala sama sebi, pa morda še kakšni zapacani Duši v bližini, da je (+) močnejši od (-) . ni vedno lahko vztrajati pri svojem, če si izpostavljen nasprotujočemu pogledu na svet. je pa nasmeh toliko slajši, ko se vse izide, kot se mora. ker sem verjela?
ni slabo, daleč od oči. ker VEM, da ni daleč od Srca. ljudje se povezujemo na mnogo načinov, gradimo odnose, prijateljstva, poznanstva, družine. želela bi si zapisati vtise čudovitih bitij, ki so ustvarili odtis, vtis, pečat. vendar me zares, dokler Srce vztrajno bije v prsih, ne skrbi. 

sa osmijehom. 

Ni komentarjev: