je rekla, da Ljudje prihajajo in odhajajo, vendar le pravi Prijatelji pustijo vtis v Srcu. rekla je tudi, da so lepe stvari lepe, toda še lepše, če jih deli z menoj.
navdih? Življenje pač. in sporočila, ki nam jih pušča na Poti.
"Let the Ocean worry about being blue!"
večinoma nasmeh, kdaj pa kdaj kremža. slečem predpasnik in brez pojasnila oblečem jakno, vzamem povodec in z Repom se izgubiva.
"May your past be the sound of your feet upon the ground!"
korak je negotov in hkrati odločen. obožujem škripanje snega in odtise šap pred mano... vedno se tako mudi, vse prešnofat! veje, obtežene z belim puhom, se upogibajo k tlom in ustvarjajo čudovito kuliso. vse že videno, vse že doživeto, pa usejn vsakič enkratno!
zima zaspi vsako leto, za njo se prebudi pomlad, raztegne v poletje in ovenča z jesenjo. "naj se prepleta, zapleta, obrača in združuje!" vse na dosegu roke, in hkrati tako krhko, minljivo. novemu bitju je podarjeno Življenje, drugemu odvzeto. Starec se je z morja vrnil z luknjo v čolnu, Pi pa skupaj s Parkerjem preživel brodolom. vsaka Zgodba ima dve plati, tudi moja ima svoj začetek in svoj konec.
"In their eyes you only see the reflection of your own emotions."
in z vsakim koščkom počasi sestaviš celoto. ob izgubi ljubljene osebe ti ostanejo le lepe misli. je to selektivni spomin, ker jo želiš ohraniti v dobrem spominu? ali se spominjaš le zares pomembnih, dobrih lastnosti? pozabiš nečimrnosti, ker niso zares pomembne? tako ali tako nas bo Duša zašpecala Vodnici... in popravila vtis/odtis/pečat v naslednjem Življenju... kot bitje nedolžno bo stopila na Pot, ki so jo pred njo prehodili že mnogi. ampak si bo vtirala svoje korake, nabirala svoje izkušnje, pisala svojo Zgodbo.
"Vse bo v redu!"
vlog je veliko, ne igraš vedno znova iste. včeraj nekdo izpusti tvojo dlan, jutri ti izpustiš dlan drugega.
tudi igralcev je veliko, v glavni vlogi pa ... zares, le eden.
