sobota, 2. februar 2013

prijatli prašajo me, kam?





ko brez miru okrog divjam -


Dolg časa me je jezilo, da se vse zgodi ob svojem času.





a je že Miklavž bil? Ne še, ni še čs...
(pr zobarju) Boste nehala vrtat? Ne, še mal...
Sm že dost velik, da peljem traktor? Ne še, ne dosežeš...
Lahko ostanem zuni do 2eh? tud slučajno še nisi dovolj stara!

kot da bi Odrasli klatili sanje Otrokom. čeprav so tudi sami sanjali. tudi njim je spodneslo tla pod nogami, poslušali so travo rast in njihovi Odrasli so se jezili nad njimi. pa so kljub temu sanjali, upali, verjeli in vztrajali. pogonsko gorivo Življenja, torej. samo "tankamo" ne ob istem času. 
Sanje. tom bi izbral lucidne in se dvignil nad "vanilijevo" nebo.
zbiram svoje, tiste od malih nog in tiste od včeraj. najbolj vzdržljive se ti prikradejo v mislih v trenutkih največje koncentracije, da te iztirijo iz rutine.

in te odnese... kako bi bilo, če bi ... 




                       stop. grem. po svoje.