Handle, anstatt zu reagieren.

tisti neljubi grenak okus razočaranja... peče, grize, brca, tepe po glavi, krade ti spanec, včasih škrtaš z zobmi! in dlje kot kuhaš, bolj vre! ni kot voda, ki bi izparela. pokličeš Prijatelja, se mu izpoveš in ti odleže... ker daš iz sebe, ker veš, da ti vedno stoji ob strani. dobiš občutek "Zdaj pa bo! Zdaj pa lahko!" ampak ko dobiš ta grenak okus spet na jezik, peče, grize, brca in tepe po glavi še bolj! 
verjameš in zaupaš, ko ti Prijatelj reče, da bo vse v redu. ker Prijatelj ve. 

bi pomagalo povzdigniti glas in nerazumljivo povedati, kar mi ni prav? ne, to seme ne bi našlo plodnih tal. tudi če je zunaj buhteča pomlad, ki v nizkem štartu čaka toplih sončnih žarkov...da zacveti v vsej svoji lepoti! 
trapasto, ne, da te k izpovedi nagovori sporočilo v čaju? 
zdaj ne peče več, ne grize, ne brca in ne tepe po glavi... in danes ni ničesar, kar bi mi kradlo spanec.