moj-Ca

ne spominjam se, da bi se kdaj v otroštvu posebej rada vozila naokrog. potem pa malo zrasteš... ne še čisto, ampak ravno toliko, da bi že sedel na voznikovem sedežu in vihtel volan. ampak kako bom prestavljala, če sem levičar?!?

pride prav, da imamo v bližini manj prometne ceste, po katerih lahko z odgovornim starejšim Bratom prvič ugotoviva, koliko me je v hlačah, kadar zapeljem na cesto. in potem te zagrabi, komaj čakaš naslednje inštruktorske ure in dne, ko v denarnico pospraviš roza knižco. potem pa samo še nabiranje kilometrov... vsakega novega se veselim in vsak prevožen je fajn. res uživam v vožnji.

ravno eno leto je, odkar je moj-Ca čist in povsem moja. js vihtim volan, js stisnem bremzo in js izberem, kaj poslušam, kam se peljem. 

neopisljivo dober občutek je, ko sopotnik malo zadrema... fajn. 

moj-Ca, moj-Ca, nism narobe zvezana, ampak nama želim še na mnoga skupna!