"Sej se me ne spomnete, ane?"
"O dej, no, seveda se. Kako si? Kaj počneš tuki?"
podava si roke in opraviva small talk, nato pa odhiti po svoje.
ker naklučja ne obstajajo, pa tud možnost zanje je bla minimalna dons, se najine oči še enkrat srečajo.
"Veš, od kje se te spomnem? Točn vem. In sem te iskal, d ti povem. Natančn se spomnem, v plesni dvorani smo bli. Vem, d si bla živahna in iskrena, korajžna punca. Kr pršla si do mene in mi rekla, če sm mogoče kej bolan. Sm se začudu, kaj tej punci ni jasn, kaj se pa gre. Ampak si mela prov, veš. Prva si me spomnla na to, d mogoče res ni vse, kt mora bit. Empatijo maš, in to je treba gojit. Sem zlo vesel zate, da si se odločla za tak poklic. Sem ti hotu to povedat. Dons je vlik vreden, da opazš in vidš, kaj se dogaja z ljudmi okrog tebe. Srečno!"
dons je bil dan za ponovno vzpostavljanje zarustanih asociacijskih povezav, in uspešno smo prečistl kr velik kanalov.
"A ni fajn, d si te ljudje tkole zapomnejo?"
Ni komentarjev:
Objavite komentar